Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Kulturni zakladi Bohinja
Odmaknjenost Bohinjske doline je poskrbela, da je človek oblikoval povsem samozadostno kulturno krajino, ki je dihala z naravo ter napredno in trajnostno izkoriščala njene danosti. Potopite se v svet preteklosti in obogatite svoja doživetja z zgodbami o Bohinju.
Katerih kulturnih zanimivosti Bohinja ne smete spregledati?
Bohinj je poln majhnih in velikih kulturnih biserov. Med najbolj priznane zagotovo spada več kot 700 let stara Cerkev svetega Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru, ogledate si lahko kar tri očarljive muzeje (Oplenovo hišo, Planšarski muzej in Muzej Tomaža Godca), v neposredni bližini Vile Stare pa se nahaja tudi manjše vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.
Stavbna dediščina v Bohinju je bila vedno optimalno povezana z naravo – med najbolj ogleda vredne posebnosti se zagotovo uvršča skupina kozolcev toplarjev v Studorju, stanovi na kobilah po Bohinjskih planinah, zidane kašče v Srednji vasi in na Ravnah, edinstvena Pantzova žičnica v Soteski in tradicionalna bohinjska hiša.
Zgodbe Bohinja lahko raziskujete tudi na tematskih poteh, kot je Oskrbovalno zaledje za Krnsko bojišče, Emina romarska pot, Sirarska pot, Zlatorogova pravljična dežela, Čebelarska pot in bohinjski del Slovenske geološke poti.
Legenda o nastanku Bohinja
Bog je delil ljudem zemljo in ko je končal, je ugotovil, da je pozabil na skupinico, ki je bila tiha in se ni prerivala kot drugi. Ker so bili skromni in potrpežljivi, so se mu zasmilili, zato se je odločil, da jim bo dal najlepši kos ozemlja, ki ga je sicer hranil zase. Reče se mu Bohinj, ker tukaj bogu pravimo »boh«.
Galerija kulturnih zakladov Bohinja
